Ponekad se setim

srke sa usnica,

urnebesa žile vrata,

sjaja obraza,

vrelih ušnih školjki.

Ponekad se setim

gravidnih nežnosti

pohotnih usana,

jezika sisara,

eksplozije sivih zenica.

Ponekad se setim

grča prstiju,

razrogačenog grma

ukletog,

vlage prezrele voćke.

Onda smirujem

mali, pohotni ožiljak,

da ne poludi od želje

za tom ludom, brbljivom,

kvržicom u tvojim ustima.

(Bošković Vesna)

Tykkää! 5